V Portorožu je minuli vikend potekal že 9. Kongres podjetništva Slovenije. Dogodek, kjer se zberejo podjetniki iz vse Slovenije, na odru pa predajo svoje prakse nekateri najuspešnejši med njimi. Močno gospodarstvo daje stabilnost narodu in osnovo za socialno varnost vseh. Zato je izjemnega pomena, da se podjetništvo prikaže v pozitivni luči in z vzori, ki lahko podajo smernice naslednjim generacijam.
Kongres spodbuja kulturo podjetništva, povezuje podjetnike in prispeva k razvoju gospodarstva in družbe kot celote. Njihovo poslanstvo je ustvariti ugodno okolje za podjetnike, kjer se lahko povezujejo, izmenjujejo znanje in ideje ter skupaj ustvarjajo boljšo prihodnost.
Vsebine dogodka so sledile usmeritvam, ki jih je ustanovitelj kongresa Miran Lampret podal že pri prvih tovrstnih srečanjih: “Ne bomo jamrali. Pogovarjajmo se o rešitvah in izkušnjah.”
Organizacijo kongresa je predal dalje, tako sta tokratni dogodek otvorila dr. Jure Knez, Dewesoft, in Sandi Markon, Skupina stroka.si, ki si želita, da k organizaciji kongresa pristopijo še drugi podjetniki.
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, je z razumevanjem do podjetništva spodbudno nagovoril skupino 350-ih udeležencev. Omenil je potrebne politične spremembe, da bo okolje bolj naklonjeno podjetništvu in tako preprečilo odhode ali prodaje uspešnih zgodb v tujino.
Dr. Dan Podjed, antropolog, je v predavanju “Portret sr(e)čnega podjetnika” opozoril na pomembnost stika z ljudmi. Bolj kot v zaslone glejmo v oči. Bolj kot dotikanje tipk na računalniku najdimo stik z naravo. Bolj kot iskanje sreče v materialnem, poiščimo srečo poleg sebe - v stiku s soljudmi. “Sreče na najdeš v sebi, ampak ob sebi,” je bilo ključno sporočilo.
Dolgoletni predsednik izbora Zlatih gazel, Matjaž Čadež, ustanovitelj podjetja Halcom, ki je leta 2003 tudi prejelo Zlato gazelo, je kot fizik podal formulo uspeha. “Formula uspeha je energija, ki jo vlagamo v ustvarjalnost in razvoj, deljeno z energijo, porabljeno za notranje spore.” Opozoril je, da Slovenija preveč energije porablja za notranje spore, kar po fizikalnih zakonitostih vodi v neuspeh. A dobri zgledi v kulturi, športu in gospodarstvu kažejo pot, kako je možno tudi državo spremeniti v pozitivno zgodbo. Pri tem se je nujno poenotiti v temeljnih vrednotah, ki morajo biti skupne vsem, hkrati pa so gradniki povezane in uspešne družbe. Pogovor je moderirala Petra Škarja, pisateljica in avtorica več knjižnih uspešnic.
Ključni tematiki kongresa sta bili umetna inteligenca in ESG. Predavali so Aleš Kandorfer, EcoSynergy System, Robert Trnovec, Zavarovalnici Triglav, s primerom dobre prakse, Matej Balažic, Balmar d.o.o., Tin Markon, Skupina stroka.s in prof. dr. Urban Kordeš, kognitivni znanstvenik na Univerzi v Ljubljani, ki je razložil zanimivo misel: "Umetna inteligenca ne bo postala pametnejša od tebe, lahko pa ti postaneš bolj neumen od umetne inteligence.” Na daljavo se je kongresu pridružil dr. Jure Leskovec, predavatelj na Stanford University, ki je en najbolj priznanih strokovnjakov AI tehnologije v svetu. Pogovor je vodil mag. Mark Boris Andrijanič, skupaj z Juretom tudi soustanovitelj podjetja Kumo.AI, ki so ga v svetu prepoznali kot enega najbolj prebojnih podjetij na področju umetne inteligence.
Tematiko je zaokrožil dr. Mark Pleško, Cosylab, z udarnim predavanjem, polnim smeha in aplavzev: “Naj bo AI ali ESG, pomembno je, da se proda!”
Andrej Šolinc, CEED Slovenija, je vodil pogovor o trajnostnosti. Primere iz praks so podelili Matej Čer, Avantcar, Ana Drev, Snow Monkey, Matej Feguš, Donar, in Gregor Mauko, Toyota Adria. Matej Čer pravi, da: “Da si podjeten, moraš imeti močan ‘drive’, sicer ne preživiš. Vprašati se moramo ali je ta ‘drive’ v dokazovanju ali po izpolnjevanju in uresničitvi lastnih potencialov. Pomembno je, da podjetnik pride do tega drugega, da bo lahko kos hitro spreminjajoči se prihodnosti.” Ana Drev pa je podala zaključno misel, ki je požela aplavz: “Ni vse v trdem delu, ampak v pametnem delu.”
V panelu “Razmišljanje o lastništvu podjetja”, ki ga je vodila priznana managerka Sonja Šmuc, so svoje dobre prakse podelili Ivo Boscarol dr. H.C., ustanovitelj Pipistrela, dr. Jure Knez, Dewesoft, Dušan Olaj, Duol, Marjan Batagelj, Postojnska jama, in Irena Lemut Čeh, Labena. Nekateri so podjetje prodali v dobre roke, drugi predali naslednji generaciji, tretji uvedli sistem solastništva med zaposlenimi in dodali fundacijo za dobrobit družbe … Načinov je mnogo, vsi pa so poudarili, da je bistveno, da podjetje zdravo posluje naprej, zaposleni pa ob tem čutijo socialno varnost in ponos.
O lastništvu in nasledstvu je potekala debata tudi v panelu, ki ga je vodil Goran Novković, Podjetna Slovenija.Svoje izkušnje sodelovanja generacij so razložili Štefan Pavlinjek in Nuša Pavlinjek Slavinec, Roto, Marko Lotrič in Maja Brelih Lotrič, LOTRIČ Meroslovje, Aleša Mižigoj in Martin Kandus, Medex. Strinjali so se, da je smiselno otroke že od malih nog vključevati v delo in razumevanje posla, a obenem vedno pusščati svobodo, da se sami odločajo o lastni poslovni poti. Naj si bodo nadaljevali poslovno pot staršev ali ne, v vsakem primeru bodo opremljeni z neprecenljivimi izkušnjami podjetniškega sveta iz prve roke.
Prvič je bila tudi javno predstavljena Pobuda za skupnostno elektrarno JEK2. Igor Akrapovič, Akrapovič skupina, in Matej Drobnič, Pobuda JEK2, sta s številkami prikazala pomen te pobude, ki je nastala po vzoru finskega modela, kjer so energetsko samooskrbni. Tudi v Sloveniji imamo možnost, da v prihodnosti zagotovimo energetsko samooskrbnost, elektriko po znani in stabilni ceni, obenem pa gradnjo, kjer je možnost korupcije bistveno manjša. V naslovu “Preudaren gospodar ima svoj gozd,” se skriva močna sporočilnost. Pogovor je vodil Sandi Markon, Skupina stroka.si.
Kaj pa, kadar se zgodijo padci, neuspehi, tudi stečaji? Sandi Češko, Studio Moderna, je iz prve roke predstavil tako pot. Nekaj slabših poslovnih potez, le trenutek delovanja z občutkom manjvrednosti vzhodnih narodov, potem nepričakovana vojna v Rusiji in Ukrajini, pa se zgodi propad sedmih od 22 podjetij. Kako dalje? Ustvarja naprej. V Sloveniji je pomembno ustvariti okolje, kjer bodo uspehi cenjeni, neuspehi pa sprejemljivi.
Vrhunec kongresa je bila podelitev priznanja Slovenski podjetnik leta 2024. Letošnji nominiranci so bili Bojan Albreht, Zlatarna Celje d.o.o., Franc Jager, Jagros d.o.o. in Gradnje Jager d.o.o, in Jure Markič, Run-tiger d.o.o.
Z izborom Slovenski podjetnik leta se poda poklon tistim, ki so zgled zdravega podjetništva z občutkom za soljudi in skupnost, obenem pa izpostavi pomen podjetništva za močno državo. Iščejo osebo, obraz, vzor. Tistega, ki v praksi dokazuje pravo podjetništvo, ki se ne kaže zgolj v finančnih rezultatih, ampak v osebnosti, razmišljanju in delovanju. Osebo, ki s svojim delom močno pozitivno vpliva na družbo.
“Noben pravi podjetnik ne dela za denar. Delajo za idejo. Delajo za uresničitev tega, kar vedo, da lahko ustvarijo. Kar vedo, da lahko spremenijo v svetu. In ta ideja je nora. Povleče te vase, da še takrat, ko bi odnehal, ne moreš,” pravi Matjaž Čadež, eden od ključnih graditeljev podjetništva Slovenije.
Slovenski podjetnik leta 2024 je postal Franc Jager.
Franc Jager je ustanovitelj trgovske verige pod blagovno znamko Jager. Prvo trgovino je zgradil leta 1989 v Rogaški Slatini, danes pa ima podjetje več kot 850 zaposlenih, 42 trgovin, v letu 2022 so ustvarili več kot 215 milijonov prihodkov. Zasledoval je filozofijo, da so nove trgovine vedno gradili iz dobička, torej brez najemanja kreditov. Franc Jager, fant iz majhne revne kmetije, je dokazal, da se da praktično iz ničesar, s trdim in predanim delom ustvariti izredno uspešno podjetniško zgodbo. Podjetje Jagros je tudi en najbolj uspešnih primerov prenosa lastništva podjetja na naslednjo generacijo. Leta 2019 je Franc namreč prepustil podjetje sinovom Alešu, Boštjanu in Mihi, ki uspešno gradijo zgodbo trgovin Jager naprej, aktivni so pa tudi že člani tretje generacije.
A Franc kljub svojim letom (77) podjetniško ustvarja dalje. “Človek je narejen za to, da ustvarja,” je prepričan. Ustanovil je podjetje Gradnje Jager d.o.o. in se lotil gradnje in prenov nepremičnin ter hotelirstva. Med drugim je na hrvaškem otoku Murter odkupil in obnovil propadajoč Hotel Colentum.
Na vprašanje, kaj je recept za uspešno podjetništvo, skromno pove: “Prihodki morajo večji od odhodkov.” To je vse? “Pa to, da moraš imeti rad svoje delo in rad ljudi. Če se tega držiš, potem gre. Moraš pa se izogibati pohlepa, sicer boš zgrešil pri prvi točki.” Preprosta kmečka logika, pravi.
V svoji bogati podjetniški poti se je raje skrival v ozadju kot medijsko izpostavljal, zato se le malo ve o njem. Pred kratkim pa je svojo zgodbo z nasveti in izkušnjami s pomočjo pisateljice Petre Škarja zapisal v knjigi Franc Jager - Zgodba nastanka najuspešnejšega slovenskega trgovca, ki je bila izdana pri Založbi 5KA. Franc, zakaj knjiga? “Da se ne pozabi … Vse je hitro minljivo, nekatere stvari je pa fino, da se ne pozabijo.”
Franc Jager, iskrene čestitke!
Sporočilnost kongresa bi lahko strnili v: “Spoštujmo lokalno, delujmo globalno in ustvarjajmo deželo podjetnih in srečnih ljudi, kjer je trud cenjen, uspeh spoštovan, neuspehi sprejemljivi, prave vrednote pa osnove delovanja.” Ko bodo naši otroci s ponosom rekli: »Ko bom velik, bom podjetnik,” ga moramo z zgledom naučiti, da bo odgovoren. In na drugi strani naučiti družbo, da bo spoštovan.
Zakaj? Ker si želimo ustvarjati v deželi, kjer je slovenski kapital cenjen, delo pa spoštovana vrednota.
Organizatorji si želijo, da bosta Kongres podjetništva in izbor Slovenskega podjetnika leta še naprej inspiracija narodnemu podjetništvu in inovativnosti ter poklon vsem, ki soustvarjajo močno, zdravo gospodarstvo.